Konkurenčni postopek s pogajanji je dvofazni postopek, in sicer ne glede na pravno podlago, po kateri se izvaja. Posledično je naročnik dolžan v prvi fazi preveriti usposobljenost gospodarskih subjektov za izvedbo javnega naročila oziroma preveriti, ali gospodarski subjekti izpolnjujejo pogoje za sodelovanje in ali pri njih obstajajo razlogi za izključitev, v drugi fazi pa gospodarske subjekte s priznano sposobnostjo povabi k oddaji ponudb in se z njimi lahko tudi pogaja.
Naročnik na splošnem področju lahko po neuspešno zaključenem odprtem postopku oddaje javnega naročila iz razloga, ker je ponudbe zaradi preseganja zagotovljenih sredstev zavrnil kot nedopustne, sklicujoč se na točko b) prvega odstavka 44. člena ZJN-3 in brez objave obvestila o javnem naročilu začne izvedbo oddaje javnega naročila po konkurenčnem postopku s pogajanji, v katerega vključi vse gospodarske subjekte, ki so v predhodnem postopku izpolnjevali pogoje za sodelovanje, pri njih niso obstajali razlogi za izključitev in so oddali ponudbe v skladu s formalnimi zahtevami postopka.
Državna revizijska komisija je že zavzela stališče, da naročniku ni mogoče očitati kršitve, če kot prvo fazo konkurenčnega postopka s pogajanji, v okviru katerega ne objavi obvestila o javnem naročilu, šteje predhodno izveden (odprti) postopek in nadaljuje z drugo fazo konkurenčnega postopka s pogajanji, tj. s predložitvijo ponudb. Ob upoštevanju vseh pogojev, lahko naročnik neuspešno izvedeni odprti postopek torej »nadaljuje« po b) točki prvega odstavka 44. člena ZJN-3 in v tem postopku izvede zgolj drugo fazo postopka, kar predstavlja poenostavitev postopka oddaje javnega naročila. To je (zgolj) možnost, ki jo ima naročnik v primeru, ko po neuspešno izvedenem postopku izvaja konkurenčni postopek s pogajanji brez objave obvestila o javnem naročilu.
V kolikor se naročnik za navedeno poenostavitev postopka oddaje javnega naročila ne odloči oz. zanjo niso izpolnjeni pogoji, mora naročnik v okviru konkurenčnega postopka s pogajanji – zaradi dvofaznosti navedenega postopka – izvesti tako fazo preverjanja sposobnosti kot tudi fazo predložitve ponudb. Posledično mora naročnik v tem postopku sprejeti dve odločitvi, najprej o priznanju sposobnosti (v prvi fazi konkurenčnega postopka s pogajanji) in potem še odločitev o oddaji javnega naročila (v drugi fazi konkurenčnega postopka s pogajanji). Zoper vsako odločitev pa mora zagotoviti tudi možnost pravnega varstva. V kolikor bi naročnik o usposobljenosti kandidatov odločal šele v odločitvi o oddaji javnega naročila, bi po presoji Državne revizijske komisije kršil 90. člen ZJN-3 in načeli transparentnosti javnega naročanja ter enakopravne obravnave ponudnikov (tako Državna revizijska komisija tudi v odločitvi 018-004/2024).
Nedavni komentarji