Kdaj se šteje odločitev o razveljavitvi predhodno sprejete odločitve, s katero naročnik postopek vrne v fazo pregleda ponudb, ustrezno obrazložena?

Skladno s stališčem 8. občne seje Državne revizijske komisije v letu 2014 ima naročnik v primeru podanih razlogov po šestem odstavku 90. člena ZJN-3 dve možnosti, in sicer:

  • lahko odločitev o razveljavitvi odločitve o oddaji javnega naročila in odločitev o zaključku postopka oddaje javnega naročila sprejme časovno in vsebinsko hkrati,
  • lahko pa ti dve odločitvi sprejme tudi ločeno.

Kadar se naročnik odloči za opcijo iz druge alineje, naročnik z odločitvijo še ne sprejme (tudi) odločitve, da bodisi odda javno naročilo bodisi ga ne odda – torej se odloči, da bo končno odločitev sprejel ločeno. Naročnik z izpodbijano odločitvijo zgolj razveljavi prvotno odločitev o oddaji javnega naročila in postopek vrne v fazo pregleda ponudb, kar pomeni, da takšne odločitve (še) ni zavezan obrazložiti v vsebini iz tretjega odstavka 90. člena ZJN-3. Z njo namreč še ne sprejme odločitve o (ne)oddaji naročila iz drugega odstavka 90. člena ZJN-3 oziroma odločitve o zavrnitvi vseh ponudb iz petega odstavka 90. člena ZJN-3, zato je posledično tudi ni dolžan obrazložiti v vsebini iz tretjega odstavka navedene določbe.

Navedeno je potrdila Državna revizijska komisija v sklepu št. 018-019/2024-5 z dne 15. 3. 2024, ko je pojasnila, da določba šestega odstavka 90. člena ZJN-3, ki je edina relevantna za presojo uvodoma zastavljenega vprašanja, naročnika ne zavezuje, da bi moral v odločitvi, s katero prejšnjo odločitev (zgolj) razveljavi, tudi pojasniti, katero(e) nezakonitost(i) ima namen odpraviti v fazi pregleda in ocenjevanja ponudb.

Povedano drugače,  s tem, ko naročnik navede, da odločitev sprejema z namenom, da odpravi nezakonitost, ker faza pregleda ponudb ni bila ustrezno opravljena, naročnik zadosti vsebini, ki za obrazložitev odločitve o razveljavitvi odločitve o oddaji javnega naročila izhaja iz šestega odstavka 90. člena ZJN-3.