Zakon o javnem naročanju naročniku omogoča, da na vseh stopnjah postopka po izteku roka za odpiranje ponudb zavrne vse ponudbe. Izrek takšne odločitve je jasen. Postavi pa se vprašanje, kako podrobno mora naročnik obrazložiti takšno odločitev?

Zakon določa, da če je naročnik zavrnil vse ponudbe, mora o razlogih za takšno odločitev in ali bo začel nov postopek obvestiti ponudnike ali kandidate.

Zato, da se lahko preveri utemeljenost naročnikove odločitve, mora le-ta vsebovati jasne ter nedvoumne razloge. Le tako se lahko ponudniki seznanijo z utemeljitvijo odločitve, preverijo njeno pravilnost oziroma zakonitost ter po potrebi v postopku pravnega varstva zaščitijo svoje pravice. Kljub navedeni zahtevi naročnikom v obrazložitvi odločitve ni potrebno navajati npr. konkretnih postavk popisa del in delov projektne dokumentacije, ki naj bi bila neusklajena, ampak zadostuje vsebinska opredelitev katera neskladja med popisom del in projektno dokumentacijo je ugotovil naročnik (odločitev Državne revizijske komisije št.  018-083/2024). Četudi ni nujno, da bi bila obrazložitev odločitve vseobsežna, torej takšna, da bi zajemala prav vse podrobnosti posameznih razlogov, na podlagi katerih je naročnik sprejel odločitev o zavrnitvi vseh ponudb, pa mora obsegati jasno ter konkretno navedbo odločilnih dejstev, ki tvorijo pravno in dejansko podlago naročnikove odločitve, saj splošne, pavšalne in ne konkretizirane navedbe ne zadostujejo. Tako je zapisala Državna revizijska komisija tudi v odločitvi 018-082/2024, iz katere izhaja, da ne zadošča, če naročnik kot (edini) razlog za zavrnitev vseh ponudb navede (zgolj) »napake v razpisni dokumentaciji«, brez da bi napake konkretiziral in določneje pojasnil, katere konkretne napake v razpisni dokumentaciji naj bi po njegovem mnenju v konkretnem primeru utemeljevale zavrnitev vseh ponudb.

Naročnikom svetujemo, da odločitev o zavrnitvi vseh ponudb sprejmejo ob upoštevanju temeljnih pravil skupnostnega prava o javnem naročanju, zlasti načela enake obravnave, odločitev pa obrazložijo do te mere, da bo omogočala seznanitev ponudnikov z zadostnimi informacijami, potrebnimi za učinkovito uveljavljanje pravnega varstva.  Argumentov za zavrnitev vseh ponudb naročniki namreč ne morejo navajati šele v okviru predrevizijskega postopka.