Naročnik mora vselej preveriti ali so za obstoj poslovne skrivnosti in varovanje le te izpolnjene vse predpostavke, ki jih določa Zakon o poslovni skrivnosti (ZPosS). Gola oznaka poslovne skrivnosti, glede na definicijo le te iz ZPosS, namreč ne zadošča za to, da bi lahko naročnik podatke (iz ponudbene dokumentacije izbranega ponudnika) varoval pred ponudnikom, ki zahteva vpogled v ponudbo izbranega ponudnika.

ZPosS v prvem odstavku 2. člena določa, da poslovna skrivnost zajema nerazkrito strokovno znanje, izkušnje in poslovne informacije, ki izpolnjuje naslednje zahteve:

  • je skrivnost, ki ni splošno znana ali lahko dosegljiva osebam v krogih, ki se običajno ukvarjajo s to vrsto informacij;
  • ima tržno vrednost;
  • imetnik poslovne skrivnosti je v danih okoliščinah razumno ukrepal, da jo ohrani kot skrivnost.

Zgoraj citirane predpostavke morajo biti za obstoj poslovne skrivnosti izpolnjene kumulativno, njihov obstoj pa mora (najkasneje do vpogleda) izkazati izbrani ponudnik kot imetnik le te. To pomeni, da naročnik na podlagi pavšalne oznake nekega podatka kot poslovne skrivnosti, še nima podlage za to, da bi podatek varoval kot poslovno skrivnost, temveč lahko naročnik ugotovi le, da je izpolnjena zadnja predpostavka za obstoj poslovne skrivnosti. Torej tista, ki določa, da je imetnik poslovne skrivnosti v danih okoliščinah razumno ukrepal, da jo ohrani kot skrivnost.

Kadar naročnik prejme oznako poslovne skrivnosti ali zaupno, naj izbranega ponudnika po prejemu zahteve za vpogled v ponudbo izbranega ponudnika, če to iz že predložene dokumentacije ne izhaja, pozove na izkaz izpolnjenosti vseh predpostavk iz citiranega člena in podatke varuje le v primeru, če izbrani ponudnik uspe izkazati vse predpostavke. V nasprotnem primeru, naročnik v predloženi oznaki nima podlage za varovanje poslovne skrivnosti in mora te podatke vlagatelju razkriti, kot je to v nedavni zadevi št. 018-090/2024 (ko ponudnik ni uspel izkazati tržne vrednosti označenih podatkov) potrdila tudi DKOM.