Ponudbeni predračun je eden najpomembnejših delov razpisne dokumentacije, saj naročnik z njim običajno natančneje opredeli predmet naročila, ponudniki pa na njegovi podlagi oblikujejo svoje cene, s katerimi se potegujejo za pridobitev posla. Naročnik mora zato ponudbeni predračun pripraviti s posebno skrbnostjo, še zlasti pa mora biti pozoren, ko po objavi naročila in pred potekom roka za prejem ponudb vanj posega.
Pred kratkim smo obravnavali primer, ko je naročnik v predračunu sprva predvidel pavšal, ki naj bi vključeval nabor opisno opredeljenih storitev, poleg pavšala pa je oblikoval še postavke za režijska dela z navodilom, da se bo določena konkretna storitev obračunavala po režiji in ne v okviru pavšalne postavke. Pred potekom roka za prejem ponudb je nato posegel v predračun in navodilo glede obračuna omenjene storitve po režiji črtal, pavšalni postavki pa dodal široko generalno klavzulo glede storitev, ki so vanjo vključene, kar je povzročilo, da ponudniki niso več vedeli, v kateri postavki naj določeno konkretno storitev upoštevajo in kako se bo ta storitev obračunavala (v okviru pavšala ali kot posebna postavka po režiji). Menimo, da takšne spremembe niso ustrezne in se jim morajo naročniki izogibati.
Medtem ko je vprašanje, katere gradnje, blago oziroma naročnik dejansko naroča, stvar njegovih potreb, je podatek o tem, kako se bodo gradnje, blago ali storitve obračunavale, nujno potreben za pripravo dopustnih in medsebojno primerljivih ponudb, zato glede tega nejasnosti niso dopustne, saj je s tem prekršeno načelo transparentnosti iz 6. člena ZJN-3, pa tudi četrti odstavek 61. člena ZJN-3 in peti odstavek 68. člena ZJN-3 (tako npr. Državna revizijska komisija v sklepu št. 018-138/2022-4).
Iz podobnih razlogov je lahko problematična tudi preširoka in nedoločna opredelitev vsebine in obsega posamezne postavke (npr. z v praksi pogosto uporabljenimi generalnimi klavzulami, s katerimi naročniki na ponudnike skušajo prevaliti nedoločena tveganja). Naročnik mora namreč ponudnikom zagotoviti zadosti informacij, da se ti seznanijo s tveganji, ki jih prevzemajo s ponudbo, da bi lahko ta tveganja upoštevali pri oblikovanju cen in da bi pri tem lahko izhajali iz enakih izhodišč (prim. sklep Državne revizijske komisije št. 018-003/2023-28). V nasprotnem primeru je lahko prekršeno načelo transparentnosti javnega naročanja iz 6. člena ZJN-3 in načelo enakopravne obravnave ponudnikov iz 7. člena ZJN-3.
Naročniki se morajo zato zavedati, da v zvezi s pripravo ponudbenega predračuna, ki za ponudnike predstavlja najpomembnejši vir vsebine in obsega naročila, nosijo posebno breme. Le priprava notranje skladnega in jasnega predračuna naročnike obvaruje pred (utemeljenimi) zahtevki za revizijo, ki povzročijo zastoje v projektih in dodatne stroške.
Nedavni komentarji