Upoštevajoč Direktivo 2014/24/EU, Zakon o javnem naročanju (ZJN-3) in prakso Državne revizijske komisije je odgovor pritrdilen v primeru, če so izpolnjeni naslednji pogoji, ki jih določa prvi odstavek 73. člena ZJN-3:
- če predmet javnega naročila dopušča razdelitev na manjše zaključene celote, tj. sklope,
- če to prispeva k večji gospodarnosti IN učinkovitosti izvedbe javnega naročila.
Državna revizijska komisija je v odločitvi številka 018-62/2023 z dne 3. 7. 2023 obenem še zapisala, da čeprav se Direktiva 2014/24/EU uporablja le, ko je vrednost javnega naročila nad t. i. evropskimi vrednostnimi pragovi, ZJN-3 ne razlikuje uporabe prvega odstavka 73. člena ZJN-3 glede primerov, ko je vrednost javnega naročila pod t. i. evropskimi vrednostnimi pragovi (kot je to v obravnavanem primeru) ali nad njimi, kar pomeni, da velja za vse postopke, za katere se uporablja ZJN-3 (torej tudi za postopke pod mejnimi vrednostmi za uporabo Direktive 2014/24/EU). Upoštevajoč navedeno gre določbe Direktive 2014/24/EU glede razdelitve javnega naročila na sklope zaradi zagotovitve enakega obravnavanja razlagati enako v položajih, na katere se nanaša Direktiva 2014/24/EU (v postopkih nad mejno vrednostjo), kot tudi v položajih, na katere se Direktiva 2014/24/EU ne nanaša (v postopkih pod mejno vrednostjo, kot je predmetni postopek), se pa na podlagi nacionalnega prava predmetne določbe za te položaje neposredno in brezpogojno uporabljajo. Naročniki morajo tako v skladu s prvim odstavkom 73. člena ZJN-3 in ob upoštevanju določb Direktive 2014/24/EU zagotoviti nediskriminatorno obravnavo in večjo dostopnost javnega naročila malim in srednjim podjetjem, kar pomeni, da razdelitev javnega naročila na sklope ni povsem stvar proste presoje naročnika, pač pa njegova dolžnost, ki se je (izjemoma) lahko razbremeni le, kadar so za to podani objektivno utemeljeni razlogi.
Nedavni komentarji