Državna revizijska komisija (DKOM) je v zadevi št. 018-072/2023-5 z dne 4. 7. 2023, kjer je vlagatelj z zahtevkom za revizijo skušal od naročnika doseči spremembo odločitve, s katero je naročnik obe prejeti ponudbi zavrnil iz razloga preseganja zagotovljenih sredstev, vlagateljevo pa še iz razloga neizpolnjevanja kadrovskega pogoja, revizijski zahtevek zavrgla. Vlagatelj je v postopku pravnega varstva naročniku očital kršitve zgolj v delu odločitve, v katerem je njegovo ponudbo ocenil kot nedopustno iz razloga ne-izkazovanja kadrovskega pogoja (ne pa tudi iz razloga preseganja zagotovljenih sredstev) in si prizadeval, da bi naročnik njegovo ponudbo v delu kadrovskega pogoja spoznal za dopustno, s čimer bi si odprl vrata za sodelovanja v bodočem konkurenčnem postopku s pogajanji, ki (če) ga bo izvedel naročnik.
DKOM je pretehtala, da vlagateljev zahtevek za revizijo temelji na napačni predpostavki, da je naročnik, ker začetega postopka javnega naročanja ne more uspešno zaključiti, dolžan pričeti nov postopek javnega naročanja za identičen predmet. Takšne dolžnosti predpisi o javnem naročilu naročniku ne nalagajo. Nasprotno: v skladu z veljavnimi predpisi o javnem naročanju je odločitev o tem, ali bo naročnik pričel s postopkom javnega naročanja ali ne (kar velja tudi za primere neuspešne oddaje javnega naročila) v celoti prepuščena naročniku. Naročniku je tako prepuščena odločitev, ali bo (če predmet javnega naročila še potrebuje) morebiti oddal identičen predmet ali ga bo morebiti spremenil (npr. razdelil na sklope). Ugotovitev, ali vlagatelj izpolnjuje kadrovski pogoj, bi namreč služila izključno ugotavljanju obstoja zakonskih pogojev za morebitno uporabo konkurenčnega postopka s pogajanji, ne pa tudi nastanku škode v konkretnem postopku oddaje javnega naročila, ki se je v vsakem primeru zaključil brez oddaje javnega naročila. Vlagatelj svojo aktivno legitimacijo tako utemeljuje zgolj na dejstvu, da mu bo nastala gospodarska škoda, v kolikor ne vloži zahtevka za revizijo na ne-odločitev o oddaji javnega naročila, saj v primeru, da bo njegova ponudba ugotovljena kot nedopustna tudi iz razloga neizpolnjevanja kadrovskega pogoja, ne bo mogel sodelovati v morebitnem nadaljnjem konkurenčnem postopku s pogajanji. To pa po mnenju DKOM ne more biti pravno varovani interes za razveljavitev naročnikove odločitve, vlagatelj pa na podlagi predstavljenih argumentov tudi ne more izkazati nastanka škoda v tem predmetnem postopku oddaje javnega naročila v smislu 14. člena ZPVPJN, zato je zahtevek zavrgla.
Prav tako se je DKOM ukvarjala z vprašanjem aktivne legitimacije v zadevi št. 018-079/2023-3 z dne 12. 7. 2023, kjer je vlagatelj naročniku očital, da naročnik v razpisni dokumentaciji v izkaz skladnosti ponujenih produktov ni zahteval dovolj strogih in zanesljivih dokazil, s čimer je na kocko postavil življenje bolnikov. DKOM je ob takšni trditveni podlagi ugotovila, da vlagatelj ni navedel, na kakšen način navedeno ravnanje naročnika vpliva na njegov položaj v predmetnem postopku oddaje javnega naročila oz. na kakšen način naj bi onemogočalo in oteževalo njegovo sodelovanje v tem postopku. Nasprotno. Vlagatelj se je zavzemal, da bi naročnik namesto predložitve zahtevane izjave o skladnosti zahteval, da morajo ponudniki predložiti druga, podrobnejša dokazila, s čimer se je zavzemal za zaostritev postavljene zahteve z bojaznijo, da bo z obstoječo razpisno dokumentacijo oškodovan naročnik oz. pacienti, saj naj bi mu slednja omogočala izbiro tudi takšnih ponudnikov, katerih produkti (ob umanjkanju ustreznih dokazil) niso skladni z regulativo Evropske Unije. DKOM se je postavila na stališče, da to ne more biti utemeljen razlog za priznanje aktivne legitimacije, saj vlagatelj z revizijskimi navedbami očitno varuje javni interes in ne škode, ki naj bi nastala njemu kot posledica nezmožnosti ali oteženosti vlagateljevega sodelovanja v postopku. V posledici opisanega je zahtevek za revizijo zavrgla.
Zdi se, da obe odločitvi predstavljata velik preobrat v priznavanju aktivne legitimacije glede na načelno pravno mnenje iz leta 2021, zato bo zanimivo spremljati smer, v katero bo šla DKOM s svojimi prihodnjimi odločitvami. Kakšne občutke pa zbujata predstavljeni odločbi vam?
Nedavni komentarji