Slovenija se je v zadnjih tednih v odzivu na odpravo posledic poplav spet izkazala s solidarnostjo in dobrodelnostjo – ljudje (fizične osebe) in podjetja (pravne osebe) nesebično, brez plačila prispevajo svoje delo in opremo za čimprejšnjo sanacijo prizadetih območij.
Ko bodo prve neposredno grozeče nevarnosti odpravljene, se bo verjetno marsikdo začel spraševati, kaj to pomeni z vidika prava javnih naročil in ali je prišlo do kakršnihkoli kršitev. Pravne oziroma fizične osebe bi namreč ustrezale opredelitvi ponudnika oziroma izvajalca, dobava blaga (opreme) in izvajanje storitev (delo) pa po vsebini ustrezata izpolnitvam, ki so običajne za javna naročila. Ali gre torej pri prostovoljnem delu in donacijah za javna naročila?
Javne naročnike (predvsem občine, ki jih to najbolj zadeva) že vnaprej pomirjamo, da v teh primerih ne gre za javna naročila, zato jim za izvajanje postopkov (bodisi evidenčnih bodisi bolj ali manj transparentnih) oziroma utemeljevanje obstoja izjem za neizvedbo postopkov ni treba skrbeti. Tem izpolnitvam namreč manjka eden bistvenih konstitutivnih elementov javnega naročila – odplačnost.
ZJN-3 javno naročilo v 1. točki prvega odstavka 2. člena opredeljuje kot »pisno sklenjeno odplačno pogodbo med enim ali več gospodarskimi subjekti (pojem gospodarski subjekt vključuje tudi fizične osebe, op. p.) ter enim ali več naročniki, katere predmet je izvedba gradenj, dobava blaga ali izvajanje storitev«. Ker pri prostovoljnem delu in darovani opremi manjka element odplačnosti, že po definiciji ne gre za javno naročilo, kar pomeni, da neupoštevanje določb ZJN-3 ne predstavlja kršitve javno-naročniških predpisov.
Zato brez skrbi pri sprejemanju prostovoljne pomoči in kapo dol vsem, ki to pomoč ponujajo!
Nedavni komentarji